Tomaž Mihelič: 33: TO NI ŠE ENA KNJIGA O CAMINU

Če se ne najdeš zjutraj v prvem odsevu domačega kopalniškega ogledala, se tudi na Caminu ne boš. Kvečjemu se boš izgubil.

Avtor nam popotovanje po tej že tolikokrat opisani poti prikaže na svoj sproščen, humoren način, a zavzame vse pomembne vidike te izkušnje. Opisana so razmišljanja o lastnem življenju, premagovanje lastnih strahov, ter izkušnje drugih popotnikov, ki jih avtor sreča na poti, njegove Camino družine. Zgodbe, ki jih popotniki nosijo, so pretresljive in delujejo kot udarec v želodec: izgubljene sanje, trajne poškodbe, negovanje mame z duševno boleznijo, strah pred norostjo, spolne zlorabe sorodnika, sin, ki najde svojo mrtvo mamo ... Tomaž je na Caminu hodeča spovednica, njegovo srce se odpira, njegovi predsodki pa se razblinjajo. »Lahko ti podarim samo ljubezen.«